Job shadowing Portugalska, 4. 11. – 9. 11. 2024 (Natalija Koprivnik, Mateja Andreašič Žogan, Andreja Perkovič, Klavdija Lepej, Urša Baumhakl)

 Natopil je mesec november in s tem čas za naš odhod na Portugalsko v mesto Fafe.

Prvi dan so nas otroci in zaposleni presenetili s čudovitim sprejemom na osnovni šoli Agrupamento professor Carlos Teixeira, kjer so zaplesali njihov tradicionalni ples, zapeli himno šole in zaplesali tudi na slovenko pesem. Sledil je pozdrav pri ravnatelju in obisk zbornice, kjer smo se spoznali z učitelji vključenimi v projekt Erasmus plus.

Obisk šole nam je ponudil vpogled v uporabo IKT sredstev pri pouku. Predstavili so nam način utrjevanja snovi pri pouku angleščine, kjer so utrjevali zgodovino mesta s pomočjo uporabe robotka. Ogledali smo si multimedijsko sobo, kjer otroci skupaj z učiteljem snemajo, fotografirajo in  objavljajo posnetke na njihovem You tube kanalu šole. Vse učilnice so opremljene z računalnikom in projektorjem. Med obiski razredov po šoli smo zasledile pogosto uporabo različnih računalniških programov za spoznavanje nove snovi ali utrjevanje že znanega. Vsak učenec na šoli ima svoj prenosni računalnik, ki mu ga zagotovi ministrstvo za izobraževanje.

Na manjši podružnični šoli dajejo večji poudarek trajnostnemu razvoju. Okolico šole krasijo manjši vrtički, drevesa pomaranč, mandarin in limon. Otroci na vseh šolah imajo veliko zunanjega prostora, igrala in igrišča.

Na šoli sta tudi 2 oddelka vrtca. Vzgojiteljici sva obiskali oddelek kjer so izdelovali izdelke za humanitarni projekt. Vzgojiteljica je povedala, da dajejo velik poudarek medsebojni pomoči in solidarnosti. Predstavili so nam tudi dejavnost z učiteljico angleščine, ki vrtec obišče 1 krat tedensko. Mlajši otroci so s pomočjo gibalne igre utrjevali štetje, starejši pa so preko igre z lončki utrjevali barve. 

Otroci imajo malico in kosilo v jedilnici, kar pomeni več prostora v igralnici.

V vsaki igralnici sva zasledili računalnik, kar dodatno obogati vzgojno – učnem proces. Prisotni sva bili v oddelku, kjer je vzgojiteljica otrokom predvajala kratek animiran film, ki je bil uvod za nadaljnje dejavnosti.  Igralnice, ki smo jih obiskali nudijo otrokom možnost izbire vključevanja v pripravljene kotičke, ki jih vzgojiteljice glede na interes otrok tudi spreminjajo.

Zanimalo naju je na kakšen način spremljajo napredek otrok. Vzgojiteljica nama je pokazala primer mape z likovnimi izdelki v katero so dodane tudi fotografijami opremljenimi s preprostimi zapisi.

Sledenje nam bo ostalo v čudovitem spominu in nekatere primere dobre prakse bomo vnesle v lastno načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela.

Job shadowing Češka, 4.-7. 6. 2024 (Saša Krajnc Bek, Marija Krefl, Katja Motaln)

Vzgojiteljici in pomočnica ravnateljice vrtca osnovne šole Gustava Šiliha Laporje smo bile na Erasmus sledenju na delovnem mestu v vrtcu Kladno na Češkem. Prednostna področja opazovanja so bila inovativne metode dela, uporaba IKT tehnologije, gozdna pedagogika ter trajnosti razvoj.

Na področju trajnostnega razvoja v vrtcu dajo kar nekaj poudarka. Otroci za pitje uporabljajo stekleni vrč ter lončke, v vrtec pa si vsakodnevno s seboj prinašajo bidon z vodo, katerega vzamejo s seboj tudi v naravo. V umivalnici imajo, namesto papirnatih brisačk, brisače iz blaga. V garderobah imajo otroci namesto nahrbtnikov sešite vreče iz starih rjuh/prevlek, v katere odlagajo rezervna oblačila. Na dvorišču vrtca imajo prav tako postavljen pitnik za vodo, katerega vsakodnevno uporabljajo. V vrtcu nismo opazile zabojnikov za ločevanje odpadkov, le-te pa smo opazili po ulicah v mestu. Otroci veliko hodijo peš oziroma za daljše relacije uporabijo avtobus. Veliko poudarka dajo na varnost v cestnem prometu, kjer otroke navajajo na striktno upoštevanje navodil vzgojiteljic, vzgojiteljice pa za umiritev prometa ob prehodu čez cesto uporabljajo posebne kartončke, ki so nam jih tudi podarile.

Med najvidnejše inovativne metode dela lahko štejemo uvedbo gozdne pedagogike, ki je zelo prisotna v vsakodnevnih dejavnostih. Tovrstne aktivnosti izvajajo tako v najbližji okolici vrtca, kjer imajo veliko zelene površine, kot tudi v bližnjem gozdu oz. parku, katerega pogosto obiščejo. Izvajajo najrazličnejše aktivnosti, kot so skrb za čistočo okolja, gibalne in raziskovalne aktivnosti ter skrb za hrano gozdnih živali (hranjenje živali, hotel za žuželke).

V vrtcu je bilo opaženo tudi vpeljevanje IKT tehnologije. Vsaka igralnica je opremljena z računalnikom in LCD televizorji, ki jih uporabljajo pri dejavnostih. V vrtcu pa imajo tudi multimedijsko sobo, ki smo jo tudi same uporabile za predstavitev življenja in dela našega vrtca. Zadnji dan so nam predšolski otroci prikazali prakso uporabe digitalne table ter programa, s pomočjo katerega se učijo. Nato pa smo se odpravili še v šolo, ki spada pod isti zavod kot vrtec, kjer nam je bila prikazana kontinuiteta dela na področju vpeljevanja IKT. Otroci se namreč na tem področju redno tedensko usposabljajo že od prvega razreda in nadaljujejo vse do devetega.

Izkušnja, ki smo jo doživele, nam je prinesla kar nekaj novih idej, ki jih bomo zagotovo prenesle v lastno prakso.

Job shadowing Belgija, 15.-19. 4. 2024 (Albina Avsec, Urša Baumhakl, Jure Cvahte, Ines Erin Jakoša, Renata Jesenek, Zdenka Jug, Saša Krajnc Bek)

Dež ali sonce … muhasto aprilsko vreme ni ustavilo slovenske učiteljske in vzgojiteljske ekipe iz Laporja v izvedbi delovne prakse v sedmih flamskih šolah v treh regijah OZCS, kjer smo dobili navdih za opazovanje različnih izobraževalnih praks: štiri kolegice iz vrtca smo osredotočile na izobraževanje na prostem, formativno spremljanje otrok in inovativno (digitalno) didaktiko, trije učitelji iz šole pa so se posvetili formativnemu spremljanju, digitalni didaktiki in drugim učnim strategijam 21. stoletja.

Po predavanju o flamskem izobraževalnem sistemu, ki sta ga pripravila Christa Vermeulen in Alain Laridon in ogledu samostana v katerem je sedež šole, smo si v ponedeljek ogledali izobraževalno prakso v GVKS Wervetuin in GVLS Windekind v Vorselaarju, med drugim tudi ZILL, posodobitev srednjega izobraževanja in delovanje inšpektorata za izobraževanje.

V torek sta bila na vrsti obiska GVKS Duizendpoot in KVRI SO v Vorselaarju.

V sredo smo si ogledali delovanje GVBS Mariagaarde in zavoda Mariagaarde v Westmallu, vključno z učno uro, pri kateri so dijaki 4. letnika športne gimnazije vodili petletne otroke vrtca v naravnem rezervatu kampusa.

V četrtek sta bila izobraževanje na prostem in digitalna didaktika na široko predstavljena na GVBS O.L.V. van Fatimaschool v Gijmelu in GVBS Onze School v Wolfsdonku v regiji OZCS Keerbergen. Vreme nam je bilo ta dan naklonjeno, tako da sta dve vrtčevski skupini vse dopoldne preživeli v gozdu z dvema vzgojiteljicama OZCS, ki sta se tudi sami usposabljali o izobraževanju na prostem prek programa Erasmus+ v Mönchengladbachu in Bologni.

Mobilnost se je zaključila v petek z vodenim zgodovinskim ogledom Antwerpna.  Na koncu v potovalnih kovčkih ni smela manjkati prava belgijska čokolada!

Kako je slovenska skupina doživela to intenzivno mobilnost Erasmus+?

“Alain je skrbno organiziral vse dejavnosti in izbral osnovne in srednje šole ter vrtce z odličnimi primeri dobre prakse. Povsod so nas toplo sprejeli in nam pokazali čim več inovativnih načinov dela z otroki in učenci, tako v vrtcih kot v osnovnih/srednjih šolah.

Učitelji v šolah spodbujajo ustvarjalnost otrok, skrbijo za zdrav način življenja in okolje, poudarjajo stik z naravo, se veliko pogovarjajo z učenci, spodbujajo samorefleksijo in zavedanje, da vstopajo v življenje, kjer lahko pokažejo in razvijejo svoje potenciale. Poudarek je tudi na dejavnostih na prostem, razvijanju socialnih veščin in uporabi IKT.

Vendar pa pogosta uporaba IKT povzroča zdravstvene težave (nepravilna drža, poškodbe oči in nevarnost zasvojenosti z elektronskimi napravami). Zato menimo da bi bilo potrebno uporabo IKT predviditi le, kadar dejavnosti ni mogoče opraviti na tradicionalen način.

Pozdravljamo tudi prizadevanja šol za čim bolj varne ceste, ki vodijo do njihovih šol, ter vključevanje staršev in skupnosti za izboljšanje prometnih razmer. Poleg primerov učenja v naravi in digitalnega učenja smo opazovali tudi različne načine spodbujanja branja, ki jih bomo lahko uporabili v naš šolski vsakdan.

V vrtcih smo se seznanili z nekaterimi inovativnimi načini dela, ki jih v Laporju ne poznamo (otoki v igralnicah, govoreče stenske table ter uporaba tablic in slušalk). Navdušila nas je uporaba lepo urejenih zunanjih površin vrtcev in okoliških zemljišč, ki otrokom nudijo številne možnosti za razvoj motoričnih spretnosti, samostojno raziskovanje, ustvarjalnost in aktivno učenje. Enakovredna uporaba notranjih in zunanjih površin je očitna.

Imeli smo nekaj pomislekov glede zdravja otrok v zvezi z uporabo zunanje obutve v zaprtih prostorih vrtca ves dan. Ponekod so bile igralnice nekoliko prenatrpane s pohištvom in v eni igralnici je bilo veliko število otrok. Sprašujemo se tudi, v kolikšni meri otroci razvijajo skrb za zdrave prehranjevalne navad, saj v flamskih šolah ni toplih obrokov.

Enotna uporaba istih simbolov in slikovnih aplikacij v vseh starostnih skupinah (dnevi, meseci, letni časi, dnevne rutine in dejavnosti itd.) se nam zdi zelo dober način za izboljšanje otrokovega razumevanja le-teh. V nekaterih igralnicah smo opazili veliko nestrukturiranega gradiva, kar po našem mnenju otrokom ponuja veliko priložnosti za razvijanje ustvarjalnosti na vseh področjih učenja.

Aplikacije, ki jih vzgojitelji uporabljajo za načrtovanje dela in spremljanje napredka otrok, so zelo uporabne in pregledne. Obenem je učni načrt dobro zasnovan in zajema vsa področja otrokovega razvoja. V vseh vrtcih smo občutili toplino vzgojiteljev in predanost njihovemu delu.

Priča smo bili tudi dobro zasnovani dejavnosti povezovanja srednje šole in vrtca, ki obema stranema prinaša veliko pozitivnih izkušenj.

Ekipa vzgojiteljev vrtca Laporje in učiteljev osnovne šole OŠ Gustava Šiliha Laporje, Slovenija